Detstvo, ljutenica i James Bond

Kolku cesto se potsekate na sonovite od detstvoto?

Detstvo! Edna od naj starite naselbi vo Skopje, Avtokomanda i "niskite", brazdi i pumpa na ulica, cigankata Adalet, Sahir-Behir ja piese juvata na taktkomi, Efka na drveno stolce, Slavna drugarka na babami, Gazi Baba i trimpatekata, Vetrinarno, Sveti Arhangel, "nardna" na sred ulica, "djamija", "Dama-kavaljer", crven tocak i stiklite na majkami. Klozetot nadvor i niz dupkata smrdi nemozes da disis, supata so sporet i edno golemo prazno bure, seksualni fantazii a jajceto na sporetot ne se napravi na "oko", mislev deka e rasipano. Vo dvorot bese kazanceto, nane, magaricata na Neda, srekni sestricki, majkami vo crven penjoar, go ugasi pozarot so naseto konjce, mac mac ela i na kraj ja zakopav pozadi kuka, ispod kajsijata so slatki koski i pegi. Demek pravev ljutenica so Marina pa racete mi izgorea od kradenite ljuti piperki. Tatkomi na teren, osi ne ispojadoa edna vecer, teatar vo supata i prestava za celo maalo, sestrami bese bigorot, televizor vo boja i neodpakovana spalna soba "James Bond". Vucilo, vrti-pop, sobiranje salvetki, mrzenje gradinka, obozavanje prikaski i svakanje deka zemjata e spleskana. Eh kolku samo se naucivme od togas ama crtajki ja novata slika svativme kolku ustvari zaboravivme od nasite detski nekrsteni sonista. Dali mozda vo memorijata od detstvoto se krijat delcinja od ognenata zelba?
"I'd give all wealth that years have piled,
The slow result of Life's decay,
To be once more a little child
For one bright summer day."
~Lewis Carroll, "Solitude"